Imel sem srečo, da sem po zaključku mojega drugega guvernerskega leta predal dolžnost guvernerja lionu z velikim srcem, kolegu iz  Lions kluba Ljubljana  in ustanovnemu članu tega kluba, ki je prevzel od mene že prej funkcijo predsednika lions kluba, predsednika cone, predsednika regije, dr. Stojanu Plesničarju. Na moj predlog je bil za guvernerja izvoljen na prvi skupščini slovenskih lions klubov v Ljubljani.

Imel sem srečo, da sem v slovenskem lionističnem gibanju srečal in imel priliko sodelovati s čudovitimi ljudmi, ki so ogromno storili tako za izpolnjevanje lionističnega poslanstva kot za utrjevanje organizacije same.

Borut Miklavčič, Nuša Kerševan, dr. Stojan Plesničar, Cvetka Selšek, Mitja Rotovnik, Metka Zorc, Janez, Iztok in Uroš Lajovic, Jože Magdič, Apollonio Zvest, Milan Kapetan, Vojko Lah, Slavko Stošicki, Jurij Kolenc, Marjan Starc, dr. Radko Komadina, Andrej Brumat, Polonca Kukec, dr. Darja Mirt, Lorena Hus, Andrej Orel, Vasja Klavora, Zdravko Krvina in številni drugi, še zlasti ustanovni predsedniki novih lions klubov, so postavljali čvrste temelje in gradili zgradbo našega slovenskega lionizma, ki danes postaja drugim za zgled. Avgustin                   Soliva, K. K. Fukushima, Clement  F. Kusiak, Jean Behar, Frank Moore, Ashok Mehta in Ernst Musil, pa so visoki  mednarodni funkcionarji LCI, ki so to spoznali in nam pomagali utirati pot navzgor.

Imam srečo, da sem še vedno lahko aktiven del tega plemenitega gibanja, ki se mu pridruži vsako leto več ljudi, ki svet in soljudi gledajo s srcem in so se pripravljeni zavezati geslu WE SERWE in s tem pomagati, da bo jutrišnji svet bolj prijazen, manj krivičen in bolj miren kot je bil včerajšnji in kot je današnji.

Vir: Janez Bohorič, Prispevek za Jubilejni zbornik ob 15-letnici lionizma v Sloveniji